Dežurni telefon (Foto: Petra Mohar)

Prav nič samoumevno ni, da neka izključno prostovoljska organizacija poskrbi, da je dosegljiva po telefonu po vsaj dve uri na dan prav vsak dan v letu. In to neprekinjeno že več kot 5 let! Zdi se nam zelo pomembno, da smo na voljo ljudem, zato se zelo trudimo, da je vsak dan na voljo kdo od naših, ki dve uri prevzema klice. V teh dveh urah včasih ne pokliče nihče, včasih pa telefon zvoni kar naprej...

O čem se pogovarjamo na dežurnem telefonu?
Srečujemo se z vsemi vrstami težav in vprašanj. Ljudje so našli žival, pa ne vedo, kam z njo. Radi bi posvojili žival in je potrebno ugotoviti, katera - če sploh katera - bi bila primerna zanje. Spet drugi opazijo neprimerno ravnanje in bi želeli prijaviti mučenje. Pojavijo se tudi razna teoretična vprašanja ali posebne zagate, kot denimo zastrupitve psov, moteč lajež v soseski, težave s prostoživečimi živalmi (kolonija mačk, ujeti golobi, poškodovane ptice itd). Širok nabor zadev, o katerih je treba vedeti vsaj kakšno malenkost in se po potrebi dalje pozanimati, kako reševati nastalo situacijo. Pri reševanju vsega tega nam seveda pomaga poznavanje zakonodaje in aktualnih razmer v Sloveniji, v pomoč pa so nam tudi dolgoletne izkušnje.

Naše vodilo pri dežuranju je želja, da bi stali ob strani ljudem, ki skušajo pomagati živalim v svoji bližini. Zato smo ''uporabni'' za klicatelje iz vse Slovenije - kar so mnogi že ugotovili, saj sprejemamo klice od vsepovsod. Poleg ljudi, ki so pozitivno naravnani do živali, pa nas kličejo tudi tisti, ki niso ravno ljubitelji živali. Tem skušamo razložiti, zakaj je zaščita živali obveza vseh nas in zakaj naj živalim ne škodujejo, če jih že ne marajo. Tretji tip klicev pa je s strani tistih, ki sicer imajo radi živali, a so ''opremljeni'' z napačnimi informacijami. Prepričani, da delajo dobro za živali, jim v resnici škodujejo. Tem sogovornikom seveda posredujemo nove informacije in upamo, da posledično ravnajo kaj drugače.

Največje težave pri dežuranju
To je že samo po sebi naporno, dodatno pa jemlje moči osornost nekaterih klicateljev.... Prepričani, da govorijo z zaposleno osebo, ki je dolžna nuditi pomoč, včasih ne razumejo, da smo le prostovoljci, da to delamo iz čiste dobre volje in da si zato zaslužimo vsaj prijaznost in razumevanje, če želenih informacij ne dobijo v hipu. Večkrat za nudenje teh informacij sploh ne bi potrebovali nas, pač pa telefonski imenik ali klic na katero od pristojnih institucij, pa se vseeno potrudimo, da ljudi ''opremimo'' z napotki in podatki.

Poleg neprijaznih sogovornikov znajo biti neprijetne tudi situacije, ko se z vseh koncev zgrinjajo prošnje po finančni pomoči za poškodovane oz. bolne najdenčke. Naše finančne zmožnosti so odvisne od radodarnosti raznih podpornikov (posameznikov, podjetij) in žal niso neomejene. Ko denarja zmanjka, moramo zavračati prošnje za pomoč. Kar je včasih prav težko, saj izveš zgodbo neke živali v podrobnosti in se ti včasih trga srce, ker veš, da ji res ne moreš pomagati.

Stresno je dežurati tudi takrat, ko se išče namestitev za večje število najdenih živali. Ker svojega zavetišča nimamo, lahko določeno število mačk (in bistveno manj psov) namestimo le pri naših članih. Ti živali sprejmejo v svoj dom povsem prostovoljno in razen veterinarskih storitev krijejo vse stroške v zvezi z njimi. Te kapacitete pa so kaj hitro zasedene, zato moramo večino takih klicateljev žal razočarati - ne glede na to, kako prikupne so njihove najdenke, kako dolgo pred odhodom na dopust se že trudijo jim najti dom, kako veliko sredstev so že vložili v zdravljenje teh muck itd. - ne glede na vse to, muck nimamo kam namestiti. Pri tem mislim predvsem poletne mesece, ko se na dan v kartoteke vpiše tudi po 20 muck, od katerih recimo polovica nujno išče namestitev.

Če nisi sposoben ustvariti nekoliko čustvene distance, te lahko kaj hitro dotolčejo tudi informativni pogovori z interesenti za posvojitev živali. Naše načelo je, da osnoven razgovor opravimo že mi in potem dalje posredujemo telefonsko številko za ogled živali, če je klicatelj primeren. S tem najditeljem ali lastnikom, ki se obračajo na nas, prihranimo nekaj napornih debat, poleg tega z izkušnjami pride večja gotovost, kako oceniti primernost posvojitelja, česar marsikdo od najditeljev nima. Kakšno polovico ali več ljudi žal zavrnemo kot povsem neprimerne za posvojitev. Velikokrat se potem na drugi strani sproži plaz jeznih besed... Pa ne le to, da se jezijo na nas, predvsem zamisli, ki jih imajo ljudje v zvezi z lastništvom živali, te lahko povsem dotolčejo. Včasih ne moreš verjet lastnim ušesom, v kakšnih razmerah so živele dosedanje živali kakšnega klicatelja...

Ja, kar stresni pogovori so to, sploh pri dolgotrajnih dežurstvih, zato smo si v zadnjem času zadeve malce olajšali.

Nove sile
Včasih se je zgodilo, da smo nekateri v pomanjkanju zamenjav dežurali tudi po več tednov ali celo mesecev skupaj. To je bilo izjemno stresno in je jemalo zagon za kakršnokoli drugo delo v društvu. V preteklih mesecih pa smo uvedli sistem doslednega predajanja telefona na vsakih 7 dni, po vnaprej določenem vrstnem redu.

Poleg tega smo v ''skrivnosti dežuranja'' vpeljali 4 nove članice društva. Te so bile najprej deležne teoretske razlage, nato pa praktičnega uvajanja pod vodstvom mentoric. Sedaj je za njimi že nekaj samostojnih dežuranj, ki so se izkazala kot zelo uspešna. In tega smo seveda veseli! Na našem telefonu se tako po novem izmenjujemo: Andreja, Nina B., Nina D., Maja, Mojca, Petra, Polona, Taja in Sara.

Načrti za prihodnost
Dežurstva na našem telefonu ne mislimo opustiti, saj gre za že tradicionalno dejavnost društva, ki se neprekinjeno odvija že več kot 5 let. Morda bomo s prilivom novih prostovoljskih sil lahko število uradnih ur povečali ali si omislil kakšno drugo izboljšavo. Zaenkrat pa ostajamo zvesti tem dvem vsakodnevnim uram, ko nas lahko dobite na telefon. In smo nanju zelo ponosni.

Prosimo za razumevanje
Če nas boste kdaj poklicali, upoštevajte, da smo na voljo v svojem prostem času, povsem prostovoljno (torej brez plačila za svoje delo). Morda se oseba, ki se vam oglasi na naši številki, ravno vozi iz službe, nakupuje v trgovini ali kuha kosilo. Imejte to v mislih, preden na nas otresate jezo, ko vključimo telefon dve minuti prepozno (morda je imela profesorica na faksu povedati nekoliko več, kot je na urniku predvidenega časa za njena predavanja?). Če boste na drugi strani slišali zadihano osebo, je to morda zato, ker hkrati z dežuranjem kje po terenu lovimo kakšne živali ali preverjamo prijave mučenja. Če vaša sogovornica ne bo želela poslušati vseh podrobnosti o življenju vaše prejšnje mačke, je to verjetno zato, ker ima ta dan še mnogo zadev za urediti, za to pa potrebuje sproščeno telefonsko linijo. Ni kaj, dan ima za vse med nami le skromnih 24 ur. Zato je včasih treba dežurstvo na telefonu združiti s službo, šolo, družinskimi obveznostmi in hobiji. Z veseljem prepletamo svoja življenja z življenjem društva, v zameno pa pričakujemo razumevanje, kadar se zaradi teh prepletanj kaj malega zalomi.

Vsekakor pa ste vabljeni, da s svojimi vprašanji in težavami obrnete na nas na številko 041 751 722. Če bo le v naših močeh, vam bomo pomagali ali pa vam vsaj svetovali oz. vas usmerili na bolj prave naslove.

Avtorica: Sara Ogrin