Prijava na novice
| Odgovorno skrbništvo živali |
|
There are no translations available. Zakon določa najnujnejše pogoje, ki jih mora imeti žival, da lastnika ne bi obtožili mučenja. Če za žival ne skrbite tako, kot je treba, vas lahko na podlagi prijave obišče veterinarska inšpekcija ali policija in vas kaznuje. Vendar je odgovorno lastništvo veliko več od golega spoštovanja zakona. Odgovorno lastništvo je skupek prepričanj, odločitev in ravnanj, ki skušajo uravnoteženo upoštevati interese lastnika, živali in vseh ostalih, ki prihajajo z njima v interakcijo. 
Želvin bivanjski prostor mora biti razgiban - potrebujejo kamenje za sončenje, vegetacijo za senco in vodo za kopanje. (Foto: Petra Mohar)
Odgovorno lastništvo se začne že v času, ko se za žival šele odločamo, ko izbiramo in tehtamo. Ko žival pride k nam, je v celoti odvisna od nas in mi smo v celoti odgovorni za njeno dobro počutje in za njeno početje. Poskrbeti moramo za: - dovolj bivalnega prostora in dovolj gibanja glede na potrebe posamezne živali - primerno hrano in tekočino - primerno namestitev, ki žival varuje pred vremenskimi vplivi in previsokimi/prenizkimi temperaturami - zdravljenje, ko ga žival potrebuje - redna cepljenja in odpravljanje zajedalcev (nekatere živalske vrste) - primerno vzgojo - varnost živali in nadzor nad njo - odpravljanje nezaželenega vedenja, sploh kadar le-to moti ali škoduje tretjim osebam 
Vsak kuža mora biti pravilno socializiran, da z njim nimamo težav v vsakdanjem življenju. (Foto: Petra Mohar)
Še en nadvse pomemben vidik, ki pa ga ljudje večkrat spregledajo, je kotenje nezaželenih mladičev. Lastnik je dolžen preprečiti, da bi nezaželeni mladiči prihajali na svet. Če pa že imamo mladiče, moramo poskrbeti, da dobijo primeren dom ali jih obdržati. Pobijanje ni sprejemljivo, je celo kaznivo! Najlažje je kotenje nezaželenih mladičev preprečiti s sterilizacijo in kastracijo. 
Dihurčki so sicer luštni na pogled, vendar zahtevajo veliko našega aktivnega časa. (Foto: Petra Mohar)
Vsako življenje se enkrat konča in tudi naš ljubljenček ne bo živel večno. Ko je žival zelo bolna ali stara in zdravljenja ne pomagajo več, se lahko odločimo za evtanazijo. Kdaj je pravi trenutek za tako odločitev, najbolje presodi lastnik, po posvetu z veterinarjem. Ko pride čas, da začnemo razmišljati o tem, da se bo treba posloviti, bi to odločitev najraje prestavili v daljno prihodnost. A zatiskati si oči ne pomaga nikomur! Menimo, da je sebično živali ne omogočiti zdravljenja, ko ga ta potrebuje, prav tako pa je sebično, da žival silimo v životarjenje, polno bolečine in trpljenja, ker nas je strah žalovanja. Kje je meja med še zadovoljujočim življenjem in življenjem, ki ne prinaša nobene sreče več, to pa lahko presodi le lastnik, ki najbolje pozna svojo žival. 
Oslički so pametne živali, ki se najbolje počutijo v družbi svojih vrstnikov. (Foto: Petra Mohar)
Naše živali si zaslužijo dobro ravnanje skozi vsa življenjska obdobja in na koncu mirno smrt. Lastniki smo jim dolžni to zagotoviti po najboljših močeh. Če jim nudimo vsaj najosnovnejše za dobro življenje, bomo v zameno dobili zdravega in sijočega ljubljenčka, ki bo z vsakim gibom in pogledom sporočal svetu, kako radi ga imajo njegovi ljudje. Avtorica: Sara Ogrin |
