Prijava na novice
| Pokazali smo vam drugo stran kletke |
| Monday, 20 June 2011 00:00 |
|
There are no translations available. 14. junija smo v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani izvedli še zadnje tematsko predavanje pred poletnimi počitnicami. Predavanje smo posvetili problematiki divjih in eksotičnih živali in njihovemu izkoriščanju za človekovo zabavo, razvedrilo in prestiž. Uvodoma smo pojasnili nekaj osnov o genetiki ter bioloških dejstvih in posebej poudarili, da obstaja velika razlika med udomačeno in ukročeno živaljo, kar ljudje pogosto pozabljajo. 
Poslušalci so bili nad dobro pripravljenim predavanjem navdušeni in marsikdo je izvedel veliko novih informacij. (foto: Nuša Miklavec)
Kako zelo se naravno življenjsko okolje razlikuje od tistega v ujetništvu smo lepo prikazali na primeru živalskih vrtov. Konkretno smo z namenom lažje ponazoritve na primeru Ljubljanskega živalskega vrta izpostavili mentalno in duševno nazadovanje, kateremu so izpostavljene živali v ujetništvu. Opozorili smo na tipične znake nazadovanja - stereotipijo (vrtenje v krogu, neprestano zibanje glave, kroženje po kletki, ponavljajoča hoja naprej in nazaj, zaletavanje ali strmenje v stene) ter samouničevalna dejanja (grizenje repa ali drugih okončin, neprestano lizanje na istem mestu, kar povzroča odprte rane, puljenje dlak in perja pri pticah ipd.). Več o ceni življenja v ujetništvu si lahko preberete tudi v našem članku Samo da je življenje, pa ni važno kakšno? Živalski vrtovi pa niso edina vrsta razvedrila, ki si jo je na račun svobode in zdravja živali izmislil človek. Del predavanja smo namenili tudi cirkusom, v katerih nastopajo živali ter zabaviščnim parkom, v katerih živali z raznimi akrobacijami zabavajo množice ljudi. Tudi te živali so povržene hudemu stresu in živijo v omejenih in nenaravnih okoljih, zaradi česar obolevajo za različnimi boleznimi, razvijajo depresijo in umirajo. Ste vedeli, da skoraj vsi delfini v ujetništvu zaradi hudega stresa razvijejo čir na želodcu? Nismo pa ostali zgolj pri živalskih vrtovih, cirkusih in zabaviščnih parkih. Povpraševanje po eksotičnih živalih je veliko tudi pri posameznikih. Toda eksoti in divje živali niso in ne morejo biti vaš hišni ljubljenček, saj jim ne moremo zagotoviti niti osnovnih bivanjskih pogojev in zadovoljiti najbolj osnovnih potreb. Divje živali sodijo v divjino. Ob tem je seveda obsojanja vredno, da si želimo podrediti vedno nove živali, ko pa ne znamo primerno poskrbeti niti za lastnega psa. 
Pred in po predavanju je bila za obiskovalce postavljena informativno prodajna stojnica Društva. Tokrat ste z nakupi naših izdelkov za naše delovanje prispevali 21 EUR. (foto: Nuša Miklavec)
Eno je življenje v ujetništvu, še temnejša pa je plat, ki do tega sploh pripelje. Ste kdaj pomislili koliko živali je moralo umreti, da ste lahko v kletko v svojem stanovanju zaprli skobčevko ali da ste si v zabaviščnem parku lahko ogledali predstavo z delfini? Si predstavljate kako razširjena in dobičkonosna je ilegalna trgovina z živalmi? Kljub vsemu temu nekateri še vedno upravičujejo zadrževanje živali v ujetništvu z namenom ohranja živalske vrste ali izobraževalno funkcijo. Toda očitno je, da je uspešno razmnoževanje teh živali v ujetništvu ne le prisiljeno, zahtevno in ponavadi enostavno nemogoče, saj za to nimajo primernega okolja. Kar se tiče izobraževalne funkcije bi pričakovali, da bi se živalskih vrtovi, če že, osredotočili zgolj na živalske vrste lokalnega območja, katerim bi znali zagotoviti primernejše življenje pogoje. Hkrati nam veliko informacij o divjih in eksotičnih živalih nudi tudi ogled dokumentarnega filma, knjiga ali internet. Počasi bomo morali začeti sprejemati dejstvo, da tudi živali čutijo in so čuteča bitja, ki se še kako dobro zavedajo okolice okoli sebe in druga druge. Dejstvo je, da živali premorejo določeno stopnjo inteligence, zato njihovo trpljenje ni samo fizično, ampak tudi psihično. Hvala vsem, ki ste nas prišli poslušat in vsem, ki ste z nakupom artiklov iz naše spletne trgovine Nakupi iz srca prispevali za delovanje našega Društva. Upamo, da boste pridobljene informacije posredovali tudi svojim bližnjim. Na naslednjem predavanju se nam boste lahko pridružili v mesecu septembru. Urška Gerbajs |
