Prijava na novice
| Posledice življenja na cesti |
|
There are no translations available. Najlažje je iti mimo živali, ki očitno potrebuje pomoč in si pri tem misliti: ''saj bo že kdo drug poskrbel zanjo''. Želimo si, da bi ljudje, ko naletijo na tako žival, bili pripravljeni zanjo sami kaj storiti. Denimo poklicati na občino in s tem spodbuditi ustanavljanje zavetišč. Morda žival naložiti v avto in peljati do pristojnega zavetišča. Ali ji celo nuditi začasno zavetje, preden gre nazaj domov ali v posvojitev. 
Najlažje si je misliti "saj bo kdo drug poskrbel zanjo" in nadaljevati svojo pot. (Foto: arhiv DZZŽ LJ)
Takih najditeljev je čedalje več in tega smo zelo veseli! Predvsem zato, ker zapuščene živali s strani ljudi doživijo marsikaj slabega. Prestrašene in pretresene od dejstva, da ob sebi nimajo več svojih ljubljenih ljudi, so za povrh še izpostavljene preganjanju, streljanju, metanju kamenja, neprevidnim voznikom, pa še bi lahko naštevali. Vsak dan, ki ga preživijo premražene, lačne, poškodovane ali v strahu, vpliva na njihov odnos do človeka, seveda v značajskih okvirih, ki jih imajo od prej. 
Ne obračajte se stran! (Foto: Petra Mohar)
Nekatere pridejo s ceste povsem neobremenjene, druge pa močno psihično poškodovane. Nekatere celo telesno poškodovane ali bolne. Pravočasna namestitev v zavetišču ali pri najditeljih bi lahko preprečila slabe izkušnje. Zavetišča in skrbniki bi imeli tako manj stroškov z zdravljenji in manj dela s socializacijo, živali pa bi lahko hitreje odhajale v nove domove. Zaradi vsega naštetega si želimo, da bi čim več ljudi v prihodnje tako ali drugače pomagalo najdenim živalim. Avtorica: Sara Ogrin |
