Ker je v zadnjem času veliko govora o t.i. živalski policiji in predlogu sprememb obstoječega Zakona o zaščiti živali ter diplomskemu delu Pravno varstvo živali pred mučenjem: Primerjalni pregled ureditve v drugih državah  in rešitve primerne za izboljšanje slovenske zakonodaje (avtorice Tine Tement), smo se v društvu odločili, da vam poskušamo smiselno predstaviti  navedene iniciative. Iz medijev ter drugih medijskih kanalov namreč opažamo izjemen odziv državljanov na to temo. Hkrati pa želimo skladno s smernicami, prakso ter dolgoletnimi izkušnjami društva izraziti naše stališče do omenjene pobude.

Ali bi lahko bilo drugače? (Foto: Petra Mohar)

Za začetek želimo razmejiti določene pojme in sicer diplomsko delo ter iz le-te izhajajoč predlog sprememb Zakona o zaščiti živali (ZZZiv), katerega so v sodelovanju z avtorico oblikovali na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. Tako diploma kot predlog sprememb ZZZiv sta osredotočena na zaščito živali pred mučenjem. Poudariti želimo, da je ideja posebne enote, ki bi obravnavala varstvo živali pred mučenjem, oziroma t.i. živalske policije, podrobneje opredeljena v diplomi, predlog spremembe ZZZiv pa živalske policije ne opredeljuje, vendar  navaja le »živalske policiste« kot dodatni nadzorni organ izvajana ZZZiv (11. člen predloga).

Diplomska naloga
Diplomska naloga temelji na priznavanju pravic živali kot osebkov (subjektov) in ne predmetov (objektov), kot so obravnavane v slovenskem pravnem sistemu. Prav tako opozarja na pomembnost razširitve zaščite pred trpljenjem na vse živali in se sprašuje o moralno-etični sprejemljivosti posedovanja eksotičnih vrst živali. Avtorica se v svojem diplomskem delu v celoti posveča pomanjkljivostim obstoječe zakonodaje, vendar skoraj striktno znotraj okvirjev preprečevanja mučenja.

Predlog sprememb ZZZiv
Iz zgoraj napisanega sledi predlog sprememb ZZZiv, ki se prav tako osredotoča izključno na varstvo živali pred mučenjem. V predlogu je nekaj nujno potrebnih dopolnitev obstoječega zakona, manjka pa nekaj sprememb, za katere menimo, da so ključne za pristop k celostnemu reševanju problematike varstva živali in ravnanja z njimi.

Po obstoječem predlogu v ZZZiv tako še vedno ostajajo naslednje pomanjkljive in dvoumne opredelitve (naštetih samo nekaj najbolj perečih problemov):
- ni opredeljeno psihično mučenje živali
- opredelitev skrbi za etološke potrebe živali in zahteve po gibanju v odvisnosti od vrste, pasme in prilagoditve so še vedno ohlapne, niti ni opredeljeno, da bi se moralo to področje naknadno urediti z drugim pravnim aktom
- še vedno je dovoljen privez (veriga za pse), ki ga v nekaterih naprednejših državah ni,
- dvoumen ostaja 11. Člen ZZZiv, ki prepoveduje »nezaželene« mladiče,
- še vedno so občine dolžne zagotoviti namestitev le psom (27. člen), pri čemer so mačke postavljene v manjvreden položaj in so kot takšne tudi obravnavane. Prav tako ni opredeljeno, kaj z živalmi na območju občin, ki ne dosegajo zahteve za zagotovitev zavetišča.


Živalska policija
Veliko zanimanja je za t.i. živalsko policijo, kot jo vidimo v različnih oddajah na televiziji v drugih državah, predvsem v Veliki Britaniji in različnih državah ZDA. Zakaj bi bil prenos takšne prakse k nam problematičen, avtorica sicer obravnava v diplomski nalogi, vsekakor pa moramo jasno poudariti, da v Sloveniji vlogo živalske policije ne morejo igrati prostovoljske organizacije, ne glede na to ali bi bile v sklopu društev ali pa občinskih nadzornikov.

V DZZŽ LJ menimo, da bi bilo v tem trenutku organizacijsko in strukturno gledano najbolj smiselno, da bi se znotraj pristojnega območnega urada veterinarske inšpekcije oblikovala specializirana  služba oziroma oddelek, ki bi skrbela izključno za nadzor nad dobrobitjo živali in obravnavala tako hišne živali, rejne živali, kot tudi eksotične vrste ter divje živali v ujetništvu (specializacija).

Vendar opozarjamo, da samo oblikovanje take službe ni dovolj, saj je trenutno zakon precej pomanjkljiv, zato je potrebno skupaj z uvedbo posebne službe oziroma t.i. živalske policije odpraviti tudi zgoraj omenjene nepravilnosti oziroma predlagati celovito spremembo ZZZiv in omogočiti strožjo kaznovalno politiko.

Že od nekdaj pa seveda ljubljanskem društvu opozarjamo, da bi bil zelo dober začetek že, če bi se obstoječi zakon upoštevalo in smiselno uporabljalo v dobrobit živali. Zakaj menimo, da danes temu očitno ni tako, si lahko ogledate tukaj.

Vabimo vas tudi k branju:

Diplomsko delo:Pravno varstvo živali pred mučenjem: primerjalni pregled ureditve v drugih državah  in rešitve primerne za izboljšanje slovenske zakonodaje, avtorica Tina Tement

Predlog sprememb ZZZiv, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru

Zakon o zaščiti živali, UL RS 43/2007

Osnovne informacije o prijavah mučenja živali po sedaj veljavnem ZZZiv

Odzivi DZZŽ LJ v medijih

Vabljeni tudi na forum mojpes.net, kjer se lahko vključite v konstruktivno debato.