In kako naj zdaj pišem o pravicah živali? Ne morem, ker jih ne vidim. Ne morem, ker so kazni za kršitelje premile, neizrečene ali pa jih sploh ni. Dokler bodo ljudje lahko nekaznovano ali pa z minimalno kaznijo počeli takšne grozote, kot jih, pravice ni. Dokler bodo kazni za mučenja tako sramotno nizke, pravice ni. Spomnimo se samo 3 mučiteljev mačk iz Tržiča, ki so bili osumljeni mučenja in poboja okoli 40 mačk. Kazen? Družbeno koristno delo. Ne dolgo nazaj je lastnik psa mladoletniku plačal 20 €, da mu psa pretepe do smrti. Brutalno pretepenega psa so naključni sprehajalci našli zavezanega ob drevesu. Pes je bil še živ. Veterinar, ki je prišel na kraj dogodka ga je zaradi hudih poškodb evtanaziral. Kazen? Za lastnika, ki je zahteval umor psa s pretepanjem do smrti 200 €, za mladoletnika, ki je psa pretepel, pa 10 ur javnega, družbeno koristnega dela v zavetišču za živali, na katerega po zadnjih informacijah sploh ni prišel. Smo torej zdaj in s tem postavili ceno življenju lastniškega psa? Je 200 € vredno življenje, ki se konča z brutalno smrtjo? Kje je torej pravica? Jaz je ne vidim. In kje je pravica za vse prostoživeče mačke, ki so zbrcane, mučene, zlorabljene, kje je pravica za mačke, ki svoje komaj začeto življenje končajo na dnu reke, v vreči, obteženi s kamenjem? Kje so pravice živali v cirkusih, živali v laboratorijih? Kje so pravice živali, ki po dolgih, nekaj deset urnih transportih, kjer so celotno pot brez vode in hrane in nato končajo v klavnicah? Kje je pravica za vse živali, milijone jih je, ki so dnevno mučene? Ni je. Ne obstaja.

Vsekakor pozdravljam mednarodni dan za pravice živali. Potrebujemo ga, pa ne samo dan, ampak cel mesec, leto. Božično-novoletni prazniki so pred vrati. Mesec se bo zaključil s toplimi stiski rok in lepimi željami za prihajajoče leto. Veselili se bomo prihajajočega leta in novih začetkov. Naj bo to tudi začetek vsesplošnega sprejetja, da so tudi živali živa bitja z občutki, ki potrebujejo našo pomoč in si zaslužijo, da vsako neprimerno ravnanje z njimi prijavimo in ukrepamo. Živali čutijo, imajo občutke, poznajo ljubezen, žalost, bolečino ... Zaslužijo si dostojno življenje in dostojno smrt. Zaslužijo si skrbne in odgovorne lastnike. Zaslužijo si, da se ne obrnemo stran, ko vidimo njihovo mučenje. Ker ne morejo govoriti, si zaslužijo, da namesto njih spregovorimo mi.

Naj se v toplino vaših misli in želja za prihajajoče leto sprehodi tudi misel na vse živali, ki nas potrebujejo in na njihove pravice, ki so dnevno kršene in pozabljene. In takrat bo novo leto res prineslo spremembe.

Diana Vlahinič