Prijava na novice
| Oddajanje živali od doma |
|
Kot najditelj živali, ste po Pravilniku o zaščiti hišnih živali (Ur.l. RS št. 51/09) v roku 24ih ur dolžni obvestiti najbližje zavetišče oziroma pristojno veterinarsko organizacijo o najdbi. Če ste žival našli v občini, ki nima urejene namestitve za najdene živali, ste prepuščeni samim sebi. Lahko žival pustite na cesti ali ji skušate pomagati po najboljših močeh. Mi vam seveda svetujemo drugo možnost in vam predlagamo naslednje: 1. korak: Preverite, ali ima vaš najdenček čip? Smiselno je, da je vaša prva pot z najdeno živaljo k veterinarju, kjer bodo s posebnim čitalcem preverili, če ima žival morda čip. Po številki čipa se v hipu najde podatke lastnika živali, kar je najbolj elegantna rešitev pri tovrstnih zadevah. Po zakonu morajo biti vsi psi, ki so bili koteni po 1. januarju 2003, čipirani. Za mačke čipiranje ni obvezno, je pa možno. Pa vendar večina najdenih živali žal še vedno ni čipirana.
Sam na sprehodu? Pobegnil? Izgubljen? Zapuščen? (Foto: Petra Mohar)
2. korak: Oglašujte svojega najdenčka! Svetujemo vam, da za oddajanje svojega začasnega varovanca poskusite kaj od naslednjega: - naredite plakate s fotografijo in osnovnimi podatki o najdenčku in jih nalepite v okolici kraja, kjer je bila žival najdena, - pokličite lokalne radijske postaje ali časopise in tam objavite oglas, - na katerega od spletnih portalov ali forumov oddajte obvestilo o najdeni živali, - prosite za pomoč pri oddajanju katero od društev za zaščito živali, lahko tudi nas, - pokličite v bližnja zavetišča in jih vprašajte, če je kdo pri njih iskal tako žival (izgubljene živali lahko namreč prehodijo kar velike razdalje in tako pridejo iz področja, ki ga pokriva neko zavetišč, na področje, ki ga zavetišče ne pokriva, lastnik pa tega ne more vedeti in žival išče v bližnjem zavetišču), 3. korak: Žival gre v star ali v nov dom Če oglaševanje najdenčka prinese srečno snidenje lastnika in živali, je običajno vaša naloga le ta, da si otrete kakšno solzico in obema pomahate v pozdrav. V takih primerih nimate pomislekov, da je šlo za nesrečen splet okoliščin, ki so privedle do tega, da se je žival izgubila. Žal pa se zgodi tudi to (predvsem pri psih), da žival ob snidenju z lastnikom kaže strah, včasih se lastnik tudi grobo znese nad živaljo, ''da si bo zapomnila za naslednjič, da ne bo več hodila od hiše''. O takih situacijah so nas že obveščali zgrožen najditelji, ki so bili vpričo take grobosti prav šokirani in ko so izrazili svoje mnenje, so bili tudi sami grobo zavrnjeni. V zavetišču takim lastnikom niso dolžni vrniti živali, vi kot najditelj/najditeljica pa to skoraj morate storiti. Če je jasno, da je dotična oseba res lastnik živali, potem lahko skušate s kakšnim prijaznim pojasnilom ali mnenjem, če pa to ne zaleže, je edina možnost prijava grobega ravnanja. No, na srečo so taki dogodki redki, a koristno je, da veste tudi za to možnost. Največkrat pa lastnika ni od nikoder. Največ najdenih živali je namreč namenoma zavrženih in bivši lastnik nima niti najmanjšega namena, da bi prišel po žival. Takrat morate za žival poiskati nov dom. To je kar odgovorna naloga, a ob upoštevanju pravih smernic, boste gotovo izbrali prave interesente. Pomagate si lahko tudi s posvojitveno pogodbo, ki si jo lahko natisnete iz nase spletne strani. Avtorica: Sara Ogrin |
