Pes čuvaj - naš prijatelj | Društvo za zaščito živali Ljubljana

Prijava na novice

Pes čuvaj - naš prijatelj

V današnjem času, v tako imenovanem razvitem svetu (Evropa, Severna Amerika, Avstralija) imajo psi po večini vlogo spremljevalca in prijatelja. Kljub temu pes ni samo družna žival, pač pa ljudje razvijamo nove in nove načine in vloge, ki jih podeljujemo našim zvestim spremljevalcem. Tako se je tradicionalnim nalogam kot so čuvanje, lov, vlečenje sani in zganjanje črede pridružilo reševanje, šport, uporaba pri policijskem in vojaškem delu, v zadnjem času pa se razvija tudi panoga uporabe psov v zdravstvu, bodisi za terapevtske namene oziroma odkrivanje zgodnjih znakov nekaterih bolezni.

Dobro počutje in zaščita delovnih živali je vedno pod vprašajem, saj so na primer policijski in vojaški psi vsekakor dostikrat pod velikim psihičnim pritiskom, njihovo delo je lahko nevarno, vlečni psi pa nedvomno opravljajo fizično naporno delo. Delovni in športni psi so običajno vzrejeni za določeno aktivnost ter zato nagnjeni k izvajanju določenih nalog.

Gibanje je za psa zelo pomemben dejavnik, vendar ne more nadomestiti psihične zaposlitve - igre, učenja oziroma dela (Foto: arhiv DZZŽ LJ)

Zaradi različnih tipov obremenitev in različnih pojmovanj nalog psov je težko govoriti o njihovi dobrobiti in zaščiti. Vsekakor pa je jasno, da:
- Psi so krdelne živali, zato potrebujejo družbo in igro
- Različne pasme zahtevajo različne tipe zaposlitve, za vse pa velja, da jih je potrebno zaposliti tudi mentalno in ne samo fizično. Psi pripeti na kratko verigo, puščeni v pesjaku ali stanovanju brez kontakta z drugimi živalmi ali ljudmi, lahko razvijejo vedenjske motnje, ki se kažejo v samopoškodbah, neželjenem grizenju predmetov ali tuljenju
- Samo pes v dobri fizični in psihični kondiciji lahko dobro opravlja svojo nalogo, ki mu jo je naložil in zaupal človek. Žival, ki je polna zajedalcev, bolna, izmučena od vročine ali mraza, ne more biti dober čuvaj, lovec ali športnik.

Z igro se žival in človek povezujeta in skupno bivanje postane obojestransko zadovoljstvo (Foto: arhiv DZZŽ LJ)

Ker pa še vedno različni ljudje različno čutijo in razumejo živali, imamo zakone, ki določajo minimalne pogoje, ki jih mora izpolnjevati skrbnik živali.

V 7. in 8.členu Zakona o zaščiti živali (ZZiv UPB2, Ur.l. RS, št. 43/2007) je zapisano:

7. člen
Skrbnik živali mora živali zagotoviti:
- bivališče, hrano, vodo in oskrbo na način, ki je glede na vrsto živali, pasmo, starost, stopnjo razvoja, prilagoditve in udomačitve primeren njenim fiziološkim in etološkim potrebam v skladu z ustaljenimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji;
- svobodo gibanja, primerno živali glede na njeno vrsto, pasmo, starost, stopnjo razvoja, prilagoditve in udomačitve, ki preprečuje nepotrebno trpljenje;
- dovolj prostora, če je privezana ali zaprta, glede na njene fiziološke in etološke potrebe v skladu z ustaljenimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji;
- svetlobo, toploto, vlažnost, kroženje zraka, zračenje, koncentracijo plinov, higieno in intenzivnost hrupa v prostoru, kjer je žival, ki ustreza njeni vrsti in stopnji razvoja, prilagoditvi in udomačitvi, fiziološkim in etološkim potrebam ter predpisanim higienskim pogojem;
- ločeno nastanitev nezdružljivih živali.
Skrbnik živali mora preprečevati napake v reji, ki povzročajo tehnopatije in motnje v obnašanju.
Če je opustitev iz prvega in drugega odstavka tega člena storjena naklepno in nastanejo posledice iz 4. člena tega zakona, se šteje, da gre za mučenje živali.

Neprimerna uta, premajhen pesjak, umazane posode, v pesjakih iztrebki, psa sta zanemarjena
(Foto: Petra Mohar)

8. člen
Bolne, poškodovane in onemogle živali morajo biti takoj ustrezno oskrbljene.
Zagotovljena mora biti ustrezna ločena namestitev bolnih, poškodovanih ali onemoglih živali.
Vse rejne in hišne živali morajo biti vsaj enkrat dnevno pod rednim nadzorstvom oskrbovalcev.

12. člen
Skrbniki živali in prevozniki živali morajo zagotoviti fizično varstvo nevarnih živali.
Skrbniki nevarnih psov morajo zagotoviti fizično varstvo psov na enega izmed naslednjih načinov:
- da so psi na povodcu in opremljeni z nagobčnikom,
- da so zaprti v pesjaku ali objektu,
- da so v ograjenem prostoru z ograjo, visoko najmanj 1,8 m, ki je na vhodu označen z opozorilnim znakom.
Nevarnega psa ni dovoljeno zaupati v vodenje osebam, ki so mlajše od 16 let.

18. člen
Skrbnik živali mora pravočasno zahtevati veterinarsko pomoč in oskrbo bolnih ali poškodovanih živali, veterinarsko pomoč pri porodih, kadar je potrebna, in ustrezno nego bolnih, poškodovanih in onemoglih živali.

Kršitve se kaznujejo z denarno kaznijo od 200 do 800 eurov.

Še bolj podrobno kot v zakonu, so pogoji določeni v Pravilniku o zaščiti hišnih živali (Ur.l. RS, št. 51/2009)

25. člen
Psu je treba zagotavljati ustrezno prehrano, ki mora vsebovati vse potrebne snovi za njegov zdrav razvoj. Mlade pse do šestega meseca starosti se hrani vsaj trikrat dnevno, od šestega meseca do enega leta starosti vsaj dvakrat dnevno, odrasle vsaj enkrat dnevno, stalno pa morajo imeti na voljo pitno vodo.

26. člen
Psa je treba redno negovati in odstranjevati zajedavce kot so bolhe, klopi, gliste in trakulje.

27. člen
Mladičev ni dovoljeno odvzeti od psice pred dopolnjenim osmim tednom starosti.

28. člen
(1) Če bivalni prostor psa ni na stalnem ali začasnem naslovu skrbnika psa, mora biti na bivališču psa navedeno osebno ime in stalno bivališče skrbnika, v nasprotnem primeru se žival šteje za zapuščeno in se namesti v zavetišče.
(2) Za psa iz prejšnjega odstavka morata biti zagotovljena redna oskrba in ustrezno bivališče v skladu z določbami tega pravilnika.

29. člen
(1) Pes mora imeti ustrezen bivalni prostor, ki mu zagotavlja zaščito pred padavinami, vetrom, mrazom in sončno pripeko, preprečuje pobeg živali ter omogoča potrebno gibanje.
(2) Psa ni dovoljeno nastaniti (zapreti) v prostor brez naravne svetlobe, kjer pes ne vidi svoje neposredne okolice, ali v prostor brez zadostnega zračenja.
(3) Če pes biva zunaj, mora imeti pesjak in uto oziroma drugo enakovredno zavetje.
(4) Če je zunanja temperatura nižja od 0°C, mora imeti pes na voljo primerno izoliran bivalni prostor. Psice z mladiči ter bolni psi morajo imeti na voljo bivalni prostor, v katerem temperatura ne sme biti nižja od 20°C.
(5) V bivalnem prostoru psa ne sme biti snovi ali predmetov, na katerih bi se lahko pes poškodoval ali bi ogrožale njegovo zdravje.
(6) Skrbnik mora bivalni prostor psa redno čistiti in dnevno odstranjevati iztrebke.

Prekratka veriga, neprimerno zavetje pred vremenskimi razmerami, brez hrane in vode, pes je zdolgočasen
(Foto: Petra Mohar)

30. člen
(1) Če je pes privezan, mora biti dolžina priveza, merjena pri tleh, enaka najmanj 3-kratni dolžini psa, merjeno od konice nosu do korena repa, vendar ne krajša od 3 metrov. Pes ne sme biti privezan z zatezno, bodečo ali pretesno ovratnico. Teža priveza ne sme presegati 1/12 teže psa.
(2) Psov, mlajših od 6 mesecev, ter visoko brejih psic in psic z mladiči ni dovoljeno imeti privezanih, ampak morajo imeti zagotovljen ustrezen bivalni prostor, ki jim zagotavlja zaščito pred padavinami, vetrom, mrazom in sončno pripeko, preprečuje pobeg živali ter omogoča potrebno gibanje.

31. člen
(1) Minimalna velikost pesjaka skupaj z uto glede na težo psa in število živali v pesjaku je določena v Prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Če so v pesjaku nameščeni psi različnih težnostnih kategorij, je minimalna velikost pesjaka lahko manjša za 15 odstotkov od predpisane velikosti, ki ustreza številu psov težjih kategorij.
(3) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena so možna odstopanja glede velikosti pesjaka, če uradni veterinar pri izvajanju nadzora strokovno oceni, da odstopanje od predpisanih pogojev ne povzroča nepotrebnega trpljenja živali.

pesjak_056

pesjak_057

32. člen
(1) Pasja uta mora biti dovolj velika, da lahko pes v njej normalno leže, vstane ter se obrne oziroma mora biti vsaj velikosti, kot je določena v Prilogi 4, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka so možna odstopanja glede velikosti pasje ute, če je omogočeno, da se žival nemoteno obrne, leže in vstane in če uradni veterinar pri izvajanju nadzora strokovno oceni, da odstopanje od predpisanih pogojev ne povzroča nepotrebnega trpljenja živali.
(3) Pasja uta mora biti primerno izolirana in dvignjena od tal. Pasja uta mora biti dvoprostorska, razen če uradni veterinar pri izvajanju nadzora strokovno oceni, da to ni potrebno.

uta_058

Avtorica: Petra Mohar

Kontakt

DZZŽ LJ
p.p. 4733
1001 Ljubljana

041 751 722
info@dzzz.si
TRR: 05100 8010655733

Joomla Templates