zapsa

 nakupi-iz-srca

 

Koledar dogodkov

Maj 2018
N P T S Č P S
29 30 1 2 3 4 5
6 7 8 9 10 11 12
13 14 15 16 17 18 19
20 21 22 23 24 25 26
27 28 29 30 31 1 2

DZZŽLJ E - NOVICE

Prijava na e-novice
* obvezen vnos
Razumeti moramo naravo velikih zveri
Petek, 28 September 2012 10:03

Ta teden smo na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje naslovili pripombe na načrt odstrela volkov za obdobje 2012/2013, saj se nam zdita tako načrtovan obseg kot način posega v populacijo volkov neprimerna. Podali smo tudi konkreten predlog za preoblikovanje načrta.

 

volk_01
Volk se človeku izogiba. (Foto: Petra Mohar)

 

 

Kot izhaja iz analize učinkovitosti odstrela volkov za zmanjševanje škode na živini oz. drobnici, ki sta jo izvedli ljubljanska biotehniška fakulteta in Zavod za gozdove Slovenije, je bilo v letih 1995–2009 legalno odstreljenih 51 volkov, zabeleženih pa 2221 primerov napadov volkov na domače živali. Statistične analize niso potrdile splošno uveljavljenega prepričanja, da večje število legalno odstreljenih volkov pomeni manjšo škodo za rejce živine oz. drobnice. Rezultati so skorajda temu nasprotni: največjemu odstrelu volkov (10 živali, l. 2006) je namreč sledil največji porast števila škodnih primerov dotlej, nasprotno pa se je po letu 2008, ko ni bil odstreljen noben volk, škoda nekoliko zmanjšala.

 

V društvu se zavedamo, da je volk zaščitena vrsta, obenem pa tudi, da je nujno razmišljati v smeri zmanjšanja konfliktov med velikimi zvermi in lokalnim prebivalstvom. Prav zato predlagamo, da se način odstrela volka spremeni.

 

Kot eno od rešitev vidimo tarčni odstrel volkov v neposredni bližini pašnikov z živino oz. drobnico in predvsem prilagoditev odstrela volkov izven lovne dobe, ki ne sovpada z obdobjem, ko število škodnih primerov raste. V tem primeru bi bilo smiselno odstrel izvajati po individualnih odločbah, ki bi veljale tudi za izredne primere, na primer ob pojavu bolne živali v bližini naselij. To bi omogočila smiselna dopolnitev po Členu 16 Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, prav tako pa vključitev Intervencijske skupine Zavoda za gozdove Slovenije v postopek izdajanja individualnih odločb o odstrelu volkov.

 

 

mladi_volkovi
Če je odstreljen dominanten osebek (alfa volk ali par), lahko trop razpade in manj izkušeni volkovi lahko pogosteje povzročajo škodo. (Foto: Petra Mohar)

 

 

Priporočamo:

- Projekt SloWolf
- Raziskava o učinkovitosti odstrela volkov za zmanjševanje škod
- Pripombe Dinaricuma na odstrel medvedov in volkov 2011–2012
- Ali je odstrel volkov potreben?
- Odstrel ni zaradi volkov. Je zaradi ljudi!

 

 

Viri:

- Društvo Dinaricum. 2011. Pripombe na Pravilnik o spremembah Pravilnika o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave.

- Krofel, M., Černe, R. & K. Jerina. 2011. Analiza učinkovitosti odstrela volkov za zmanjševanje škod na domačih živalih. Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani in Zavod za gozdove Slovenije, Ljubljana.

 

 
SlovenščinaEnglish (United Kingdom)

4% od nakupa za DZZŽ LJ

Zoohit_logo
      

Kontakt

DZZŽ LJ
p.p. 4733
1001 Ljubljana

041 751 722

info@dzzz.si
TRR: 05100 8010655733

bull