Zaradi številnih odzivov na objavljen članek z vprašanjem o medvedkovi usodi ter številna ugibanja in zavajanja medijev v javnosti, smo se odločili enega od mnenj, poslanih na naš naslov, objaviti s komentarjem.
Če nimamo pravice odločati o življenju in smrti, od kje nam pravica odločati o kvaliteti taistega življenja? (Foto: Petra Mohar)
"Pozdravljeni.
Že nekaj časa spremljam vaše delovanje Društva za zaščito živali oziroma vaše "reakcije" na zadnje probleme o medvedih in se hkrati sprašujem kako je mogoče, da vaša predstavnica društva Petra Mohar lahko izjavi, kot je zapisano na vaši spletni strani, citiram:
» Novica je napolnila medije, zgražanje je bilo zaslediti po forumih in drugih socialnih omrežjih, na naše društvo so se in se še obračajo ogorčeni posamezniki, ki jim misel na odvzem »ubogega medvedka dobrim ljudem« ter misel na evtanazijo ne pusti spati. V zakonu je jasno napisano, kako mora posameznik in kako pristojne službe ravnati, če se nekomu na vratih pojavi divja, prosto živeča žival. Nikjer pa ni zapisano (in pristojne službe so to tudi povedale), da bi bilo potrebno medveda uspavati, čeprav bi bilo to edino humano.«
Sem prebral vaš članek in se delno strinjam z vami, vendar me je izjava ga. Petre izredno presenetila in šokirala. Ne poznam vašega ozadja delovanja društva in vas za to sprašujem, kaj ponavadi storite v podobnih primerih, ker pisanje in širjenje ideje o uspavanju medveda preko vaše spletne strani izpodbija vaše osnovne 4 točke delovanja društva."
Delo in cilji društva so napisani na spletni strani in so naslednji:
- vzgoja in izobraževanje na področju zaščite živali;
- prizadevanja za boljšo pravno zaščito živali;
- reševanje primerov mučenja in zanemarjanja živali v sodelovanju s pristojnimi
inšpekcijami in policijo in pomoč zapuščenim živalim;
- sodelovanje z drugimi organizacijami za zaščito živali, državnimi organi, organi lokalnih skupnosti, veterinarskimi organizacijami in drugimi pri reševanju problemov s področja zaščite živali.
Članek je pokril predvsem naš prvi in drugi cilj delovanja – izobraževanje ljudi in pravna zaščita živali. Zaščiti prosto živečih živali je namenjena tudi tema na naši spletni strani - "Divje živali v ujetništvu", ki je razširjen pogled tistega, kar ste lahko prebrali v prvotnem članku. Le-ta naj bi bil napisan tako, da ga lahko razumejo širše množice oziroma tudi tisti, ki jih sicer tematika ne zanima in se vanjo ne mislijo poglabljati. V ta namen smo v članku obrazložili tudi nekaj osnovnih medvedjih potreb ter objavili primer trpljenja slovenskih medvedov v ujetništvu, saj smo želeli predstaviti tudi drugo plat medijsko odmevne zgodbe.
"V kolikor niste specializirani za divje živali in če je vaša primarna naloga reševanje mačk in psov potem vam toplo svetujem, da se osredotočite na nalogo, ki jo opravljate z odliko. V nobenem primeru pa za vaše društvo usmrtitev mladega medveda ne sme biti rešitev in je skregano z kodeksom o zaščiti živali."
Ob preletu naše spletne strani je lahko razbrati, da nismo specializirani "le za reševanje psov in mačk", saj ta funkcija v Sloveniji primarno (in zakonsko predpisano) pripada zavetiščem. Na naši spletni strani je bilo podano strokovno mnenje, podprto z dolgoletnimi izkušnjami, pridobljenim znanjem in prakso v tujini.
Po strokovnem vedenju in znanju smo med drugim že pred leti napisali in natisnili tudi zloženko z naslovom Divje živali – naši plahi prijatelji, v kateri smo poudarili to, kar trdimo tudi pri dotičnem medvedku - pomoč divji (prosto živeči) živali je smiselna samo, če vodi do vrnitve v naravo. Vse ostalo je naše jemanje pravice odločati se o kvaliteti drugega življenja in tem, kaj si želimo imeti v naši lasti in pod našim nadzorom, nam v zabavo. Zapiranje medvedka v ogrado namreč ni popolnoma nič drugega – prilaščanje nečesa, kar nam ne pripada in odločanje o tem, kako bo žival živela nadaljnih nekaj let.
Za vse tiste, ki so mnenja, da najditelj medvedka ni vedel, kaj dela, oziroma, kakšen je postopek, ter se z najditeljem na ta način lahko poistovetijo, pa še nasvet – če pri vseh informacijah, ki se jih dandanes dobi v taki ali drugačni obliki, ne veste, kaj narediti, pustite naravi svojo pot. Pustite divje živali in naravo pri miru, saj je posledica vmešavanja običajno večja škoda kot korist.
"Ker so se že pritoževali nekateri bralci vaše spletne strani vas naproščam, da v nasljednje zadržite svoje ideje in izjave o usmrtitvah zdravih živali, saj je to ne etično in nezakonito!!!"
Pred tako sodbo o ne-etičnosti in nezakonitosti se je potrebno najprej pozanimati o 1) potrebah posameznih živali in 2) veljavni zakonodaji v Republiki Sloveniji. Pri obeh točkah vam je lahko v pomoč prispevek napisan TUKAJ.
Počasi bomo morali začeti sprejemati dejstvo, da živali premorejo določeno stopnjo inteligence, zatorej trpljenje ni samo fizično, ampak tudi psihično. Nesmiselno se nam zdi znova in znova dokazovati, da medvedi v ujetništvu (kot ga razume naša zakonodaja) mentalno in duševno nazadujejo. Znaki nazadovanja oziroma duševnega trpljenja so motnje v vedenju, ki jim strokovno rečemo stereotipija. Prepoznamo jo predvsem po ponavljajočih gibih (vrtenje v krogu, neprestano zibanje glave, kroženje po kletki, ponavljajoča hoja naprej in nazaj, zaletavanje ali strmenje v stene) ter samouničevalnih dejanjih (grizenje repa ali drugih okončin, neprestano lizanje na istem mestu, kar povzroča odprte rane, puljenje dlak in perja pri pticah ipd.)
Tukaj si lahko ogledate teden dni star posnetek iz Ljubljanskega živalskega vrta, ki prikazuje enega od medvedov s tipičnim neprenehnim kroženjem po delu ograde:
Ljubljanski živalski vrt, 21.5.2011
Medved v ujetništvu potemtakem nima dostojnega življenja, zatorej zadrževanje medveda v ujetništvu ne moremo šteti za humano in/ali etično.
Poleg tega se bo potrebno začeti zavedati, da zakonodaja velja za vse primere in vsakega enako in ne samo takrat, ko sem nam zazdi, da bi bilo primerno.
"Še naprej bom redno spremljal vaše delovanje in predvsem izjave, ki jih objavljate v medijih, ter ob morebitnem širjenju "usmrtitev" posredoval zgodbo kolegom v medijih.
Lep dan, *****"
Čeprav nima ravno veze s samim medvedkom, bomo komentirali tudi grožnjo posredovanja članka medijem: spletna stran je javna, za njen ogled ni potrebno nobene prijave, gesla ali česarkoli podobnega, zatorej je taka grožnja brezpredmetna. Članek je med drugim uporabil tudi spletni portal dnevnik.si, pri čemer bi poudarili le to, da obstajajo pravila uporabe avtorskega materiala na naši spletni strani, ki si jih lahko ogledate TUKAJ.
Petra Mohar
Društvo za zaščito živali Ljubljana
|
