Prijava na novice
| Zakaj ravno živali? |
| Petek, 04 Januar 2008 00:00 |
Odkar se ukvarjam s področjem, ki se mu reče zaščita živali, sem naletela že na mnoge posameznike, ki so mi dali vedeti, da je moje prizadevanje nepotrebno in nesmiselno. In da naj se raje - če že nimam česa pametnejšega početi - ukvarjam s težavami ljudi. Koliko je lačnih otrok, koliko revnih družin, žrtev zlorab, odvisnikov itd. Če že imam preveč prostega časa, pa energije in dobre volje, naj se raje posvetim tem resnim družbenim problemom. 
Zakaj ravno živali? (Foto: Petra Mohar)
Lepota prostovoljnega dela je verjetno v tem, da smo pri izbiri področja delovanja prepuščeni lastnim vzgibom. Nekaj nas vleče, drugo pač ne. Prej omenjena logika preusmerjanja od živali drugam spregleda ta fascinantni moment poklicanosti za nekaj. Če začutimo neko področje kot ''svoje'', pa to še ne pomeni, da drugih ne maramo, ne cenimo ali podpiramo. Če se ukvarjam z živalmi, to ne pomeni, da sovražim ljudi in da ignoriram prizadevanja človekoljubnih organizacij. Nimam pojma, zakaj sem med vsemi družbenimi problemi, ki bi jih lahko pomagala reševati, izbrala ravno zaščito živali. Naj vendarle poskušam to svojo izbiro racionalizirati ... V naši državi bolj redko naletim na pretepenega človeka, ki se trepetajoč skriva v kakšnem opuščenem skladišču, v strahu pred nadaljnjim nasiljem. Če bi kdo komaj rojenega otroka živega zakopal, utopil, mu zlomil tilnik, ga zavezal v vrečo in zapeljal čezenj ali storil kaj podobnega, bi bil to velik škandal. Tudi še nisem slišala, da bi v Sloveniji ljudi, starejše od 45 let (in potemtakem zaradi domnevne visoke starosti nekoristne za družbo), streljali. In še bi lahko naštevala ... Soočenje z množičnostjo in razširjenostjo takega slabega ravnanja z živalmi je v meni vzbudilo občutek, da lahko tudi sama marsikaj storim. Spremenim. Sploh ker je pri nas organizacij, ki bi se ukvarjale s pravicami živali, relativno malo.
Avtorica: Sara Ogrin |
