Koronavirus, samoizolacija in živali
Najprej – ne, nobene panike ni, živali ne prenašajo koronavirusa in se še naprej brez težav lahko družite z njimi. Izjema je le, če zbolite za virusom. V takem primeru se priporoča izogibanje tudi domačim živalim. Če zanje ne more skrbeti nihče drug, pa omejite stik na najnujnejše.
Zapis je namenjen razmišljanju o nečem drugem, kar bomo morda ljudje bolje razumeli zdaj, ko nas je večina v samoizolaciji. Zaradi korone nas je na lepem en kup ostalo doma. Marsikdo dela od doma, ogromno pa nas je tudi takih, ki zaradi narave našega dela od doma ne moremo narediti prav veliko. Pristali smo na prisilnih »počitnicah«, ko imamo kar naenkrat 24 ur prostega časa, ki ga lahko porabimo, kakor želimo – samo družiti se ne smemo z nikomer in svojih domov naj ne bi zapuščali, razen za najnujnejše opravke.
Ker samoizolacija traja že nekaj časa, smo povečini najbrž že opravili spomladansko čiščenje in urejanje tistih stvari, ki smo jih zadnjih nekaj mesecev (ali let) prelagali na »jutri«. Nekateri imajo stik le z najožjimi družinskimi člani in sostanovalci, drugi z nikomer, tretjim družbo delajo le živali. S samoto in dolgčasom se vsak spopada, kakor ve in zna. Pospravljamo, beremo knjige, igramo igrice, se pogovarjamo po telefonu, gledamo televizijo, telovadimo, rešujemo križanke … S temi aktivnostmi z lahkoto zapolnimo ves dan. Pa vendar nekaj manjka.
S tem, ko smo primorani ostati doma, smo ostali brez nečesa zelo pomembnega. Manjka nam stik z ljudmi. Pa naj gre za kavo s prijatelji, stik s sodelavci in strankami v službi ali pa le preprost nasmešek in pozdrav tujcu, ki ga srečamo pri vsakdanjih opravilih. Ljudje smo družabna bitja in zdaj se tega najbrž zavedamo bolj kot kadarkoli prej. Da nam ni dolgčas in da se počutimo dobro, potrebujemo več kot le »solo« aktivnosti. Že po nekaj dneh samoizolacije smo začeli prirejati spletne koncerte, telefoniramo ljudem, ki jih prej nismo videli ali slišali že nekaj mesecev, učimo se novih veščin in na različne načine skušamo zapolniti svojo osnovno potrebo po druženju z drugimi ljudmi.
Kakšno zvezo ima to z živalmi? Veliko. Preden je Slovenijo preplavil koronavirus, smo se kot družba odločili nekaj zelo pomembnega – živali so tudi uradno »postale« čuteča bitja. To je marsikdo med nami seveda vedel že prej, pa vseeno ne gre za zanemarljivo reč. Toda kaj to sploh pomeni?
Pomeni, da živali čutijo. Občutijo veselje, srečo, žalost, dolgčas, strah, jezo in celo paleto drugih čustev. Priznajmo pa si, da si včasih vse te občutke že sami pri sebi težko razlagamo, kaj šele, da bi razumeli, kako se zares počutijo živali. Svet okoli sebe različne vrste različno dojemamo, do razlik pa prihaja tudi med posamezniki (tako ljudmi kot živalmi). Pa vendar je neizpodbitno to, da čustva oboji imamo in da je mentalno zdravje vsaj toliko pomembno kot telesno.
Zato ponovno poudarjamo – ljudje se soočamo s težavami že po nekaj dneh osame, spremembe vsakdanjega ritma življenja in omejitev, ki smo si jih postavili. Pa se dobro zavedamo, kaj se dogaja, zakaj to počnemo in vemo tudi, da ne bo trajalo večno. Zdaj pa pomislite na vse pse, ki cele dneve čakajo, da se njihov skrbnik vrne domov. Pogosto to počnejo zaprti v kletkah in pesjakih, ali pa omejeni na le del stanovanja, brez možnosti raziskovanja in pasje verzije »reševanja križank, gledanja televizije in učenja novih veščin«. Večina živali je izredno družabnih, marsikatera med njimi bolj kot človek. Pa vendar jih v kletke zapiramo same, brez družbe živali svoje vrste, namenjamo pa jim morda uro ali dve na dan. Spomnite se na vse rejne živali, zaprte v prenatrpanih hlevih. Pomislite na divje živali, ustvarjene za gibanje po prostrani naravi, a življenje preživijo v kletkah, da si jih lahko ogledujemo. Zapor je zapor, pa naj bo še tako velik in urejen.
Medtem, ko čakate, da se življenje vrne nazaj na ustaljene tire, razmislite še o nečem. Kaj boste storili za živali, da jim ne bo več treba življenja živeti v prisilni samoizolaciji? Boste svojemu ljubljenčku zagotovili varstvo, ko vas ni doma? Boste pesjak in kletko zamenjali za stanovanje? Boste svojim malim ljubljenčkom poiskali družbo njihove vrste? Se boste odrekli obisku živalskih vrtov? Boste odklonili jahanje slonov in plavanje z delfini? Boste zmanjšali porabo hrane živalskega izvora ali se vsaj zavzeli za prepoved zapiranja rejnih živali v kletke? Boste tudi s svojimi dejanji pokazali, da razumete, kaj pomeni biti čuteče bitje? Ali bodo besede spet ostale samo na papirju?