Bodeča žica je prepovedana za ograjevanje pašnikov, obor, zemljišč
Dne 11. 12. 2021 je bil na portalu, ki omogoča predloge vladi RS oddan predlog, ki je predlagal , “da se za ograjevanje pašnikov, obor, zemljišč, prepove uporaba bodeče žice”.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je, zaradi podpore predlogu, ki so ga z veliko večino izglasovali ljudje, podalo pisni odgovor, ki je v celoti naveden spodaj. Bistveno pri tem vprašanju in odgovoru, pa je to, da je ministrstvo pojasnilo, da je problem neprimernosti ograjevanja z bodečo žico, že urejen v obstoječi zakonodaji in predvideva sankcije za tovrstno ravnanje.
Če pojasnimo malce podrobneje iz odgovora ministrstva izhaja:
1. Bodeča žica je nevarnost, ki lahko povzroči poškodbo in lahko škodi zdravju živali.
Iz tega torej logično sledi, da je bodeča žica neprimerna in je ni mogoče šteti za zaščitno ograjo, saj le ta ne varuje živali, temveč jo lahko poškoduje in škodi zdravju živali.
2. Vsak, ki zazna ograditev z nevarno bodečo žico, ki ogroža živali ali okolico lahko to prijavi uradnemu veterinarju, ki lahko sankcionira skrbnika živali. Skrbnik živali je namreč odgovoren za dobrobit živali. ki so v njegovi oskrbi.
Ta odgovor na predlog vladi je pomemben, ker pomaga vsem zaščitnikom in borcem za pravice živali pri tem, da bodo lahko odkrivali in prijavljali nevarno ograjene pašnike in zemljišča. S tem, ko bodo od ustreznik veterinarskih služb zahtevali ukrepanje, pa se bo kvaliteta bivanja rejnih in vseh ostalih bitij izboljšala. V Sloveniji bo nevarna bodeča žica, izgnana.
Celoten Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na predlog o prepovedi uporabe bodeče žice za ograjevanje pašnikov, obor, zemljišč:
Zaščita živali je v Sloveniji zagotovljena z zakonodajo, ki je usklajena s sodobnimi evropskimi in svetovnimi standardi (OIE) za zaščito živali. Temelj zaščite in skrbi za dobrobit živali je odgovoren lastnik živali. Področje ureja Zakon o zaščiti živali (Ur.l.RS, št. 38/13, UPB-3, 21/18 – ZNOrg, 92/20 in 159/21), ki nalaga vsem pravnim in fizičnim osebam, ki so v kakršnemkoli odnosu do živali, zlasti pa skrbnikom živali odgovornost za zaščito dobrobiti, zdravja in življenja živali. Skrbnik živali je dolžan živalim, ki jih ima v oskrbi, zagotoviti ustrezno krmo, vodo, bivalne pogoje, mikroklimo in svobodo gibanja.
Za rejne živali bivale pogoje natančneje določa Pravilnik o zaščiti rejnih živali (Ur.l.RS, št. 51/10 in 70/10). Pravilnik v 4. členu določa, da mora skrbnik živali storiti vse, da zagotovi dobrobit živali, ki so v njegovi oskrbi. Preprečevati mora vzroke, ki lahko pri živalih povzročijo bolečine, poškodbe, bolezni oziroma motnje v obnašanju. Objekti in materiali morajo biti taki, da ne povzročajo poškodb ali škodijo zdravju. Živali, ki so nastanjene izven objektov, pa morajo biti, kadar je to potrebno, zavarovane pred neugodnimi vremenskimi razmerami, plenilci in drugimi nevarnostmi (na primer bodečo žico) na pašniku.
Nadzor nad zagotavljanjem minimalnih predpisanih pogojev z Zakonom o zaščiti živali in podrejenimi predpisi vrši Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Uradni veterinar lahko torej sankcionira skrbnika živali, ki ne poskrbi za ustrezno zaščito živali, ki jih ima v oskrbi.
Zakon o živinoreji pa v 11. členu daje rejcu pravico do izvajanja nemotene reje živali z različnimi ukrepi, eden izmed njih je možnost ograditi posest z zaščitno ograjo. Zakon o živinoreji ne določa natančneje vrste zaščitne ograje.
Avtor: Damjan Svobodin
Vir: Pixabay
Novice
