Za vsakim repkom smo ljudje – spoznajte nas
Osebna predstavitev članov našega društva za zaščito živali Ljubljana
Člani društva smo skupina ljudi, ki nas povezuje skrb za dobrobit živali in želja po pozitivnih spremembah v našem okolju. Vsak od nas je društvu pristopil iz nekoliko drugačnih razlogov, a vsi verjamemo v isto – da so živali čuteča bitja in da si zaslužijo spoštovanje, varnost in dostojno življenje. V društvu združujemo različna znanja, izkušnje in poglede, kar nas bogati in nam omogoča učinkovitejše delo. Naš vsakdan ni vedno enostaven, a nas pri tem vodi občutek, da delamo nekaj koristnega. Pomagamo tam, kjer lahko, in se trudimo širiti zavest o odgovornem odnosu do živali.
V tej predstavitvi boste spoznali nekatere naše člane malo bolj osebno – kdo smo, kaj nas motivira in kaj počnemo v društvu. Verjamemo, da za uspešno delo ni dovolj le volja, ampak tudi sodelovanje in medsebojna podpora. Upamo, da vam bomo z našimi zgodbami približali, zakaj je to delo pomembno.
Hvala, ker ste del te poti z nami.
Lili
Že celo življenje sem ljubiteljica živali. Biti del društva pomeni, da sedaj želim tudi nekaj konkretnejšega storiti, biti aktivna, prispevati k spremembam za dobrobit živali. Več nas bo istomislečih, močnejši bomo skupaj. Zakoni o zaščiti živali so minimalni. Čas je, da stopimo skupaj in premaknemo stvari na bolje. Biti glas živalim. Ubesediti njihovo trpljenje in ukrepati. To je moje poslanstvo.
Sara
Od nekdaj sem oboževala živali in želela sem jim pomagati ter početi nekaj v smeri izboljšanja dobrobiti živali. Konec leta 2015 sem zasledila izobraževanje za nove člane pri DZZŽ Ljubljana, se ga udeležila in se takrat tudi včlanila. Sedaj mineva že deseto leto aktivnega članstva. Direktnega dela z živalmi res ni veliko, kot bi si morda večina predstavljala, je pa veliko dela z ozaveščanjem ljudi, veliko priložnosti za ustvarjanje in sprejemanje novih izzivov. Pridobila sem ogromno znanja in veščin, ki so uporabne tudi izven društva, v vsakdanjem življenju.
Tjaša, kuža Alf in mucek Pufi na naslovnici prispevka
Če bi me nekdo pred petimi leti vprašal, pes ali mačka, bi kot iz topa izstrelila: pes. Pes je naš družinski član že, odkar pomnim. Ko pa je sin pred leti izrazil željo, da bi imeli mucka, sem bila edina v družini proti. Kasneje si je mucka z vztrajnostjo priboril – bolje rečeno priskakal –, saj je smučarski skakalec in se je prav zaradi želje, da dobi mucka, še bolj trudil. Ko je mucek Pufi prišel v naš dom, me je čisto prevzel in začela sem oboževati mucke. In to tako zelo, da sem se včlanila v društvo, kjer lahko pomagam in obiskujem mucke v Zavetišču Horjul. Kajti zaradi stalne nomadske selitve med Ljubljano in Krkom si več kot enega mucka ne smem privoščiti.
Tina
Vedno sem imela rada živali in vedno sem si jih želela imeti, pa mi v mladosti starši niso dovolili, kasneje pa zaradi življenja v podnajemu in veliko potovanj to ni bilo možno. Zadnje leto ali dve sem veliko delala na lastnem počutju in ugotavljanju, kaj me v življenju veseli in osrečuje. Zelo me boli, ko se godi krivica ljudem in živalim, vendar nisem vedela, na kakšen način bi lahko pomagala, dokler nisem videla objave za DZZŽ Ljubljana. Odločila sem se, da bom postala prostovoljka in poskusila pomagati preko društva. Zaenkrat mi ni žal, da sem se tako odločila. Verjamem pa tudi, da sem tukaj z razlogom in bom verjetno nekje na poti srečala tisto svojo žival, ki si jo tako želim.
Tamara, ki vedno dobi pasji poljubček
Članica sem sicer bila že pred leti, pa se je vmes dogajalo življenje.
Vrnila sem se, ker mi je dobrobit vseh živali pomembna, ker težko prenašam neodgovornost do živih, čutečih bitij in se zavedam, da sama, kljub neprestanemu ponavljanju istih informacij, dosežem malo. Skupaj pa morda lahko kaj spremenimo, podamo informacije in upamo, da bo vsaj nekaj njih padlo na plodna tla. Moja inspiracija so poleg mojih štirinožcev vse živali, v katere se človek tako ali drugače vtika in jim povzroča kakršno koli trpljenje.
Janja, tigrček Petrček in črno bel Mirko
Kar nekaj let sem razmišljala v smeri, kako bi lahko več naredila za živali. Potem sem eno pomlad peljala papir na akcijo zbiranja papirja in to je bil trenutek, ko je padla odločitev. Izpolnila sem obrazec in tako se je začelo moje sodelovanje v društvu. S svojim delom v društvu prispevam en mali košček, da se nekaj razvija v smeri boljšega sveta za živali. Doma imam pet mačkonov, ki so v moji hiši našli svoj za vedno dom.
Tjaša J. in muc Frodek
Odkar pomnim, smo imeli doma vedno vsaj eno mačko. To niso bile mačke, ki so bile zaželene, temveč mačke, ki jih je nekdo odvrgel na naš prag, ker so mu bile odveč. Vsak pozna vsaj eno takšno zgodbo… Društvu sem se pridružila, ker verjamem, da lahko za živali naredimo še veliko več in jim ponudimo veliko boljši svet.
Anja z mehiškimi bandidosi: Čili, Taco in Salsa
Od otroštva sem velika ljubiteljica živali – domačih in divjih. Pri 18 letih sem jim začela posvečati še več pozornosti, ko smo z družino s ceste rešili prvega mačka in mu ponudili dom. Od takrat naprej vedno pozorno opazujem okolico, saj nikoli ne veš, kdaj bo kakšna žival potrebovala pomoč. Sodelovanje v društvu mi omogoča, da živalim pomagam na različne načine – bodisi z neposredno pomočjo ali posredno, preko izobraževanja drugih –, kar mi prinaša veliko veselja.
Sabina in Georgie
Dve leti nazaj sem posvojila slepega mucka Georgieja. Takrat je bil star pet mesecev in mi je takoj sedel v srce. Kot mladiček je bil zavržen, bil je zelo bolan in zato je izgubil vid. Imel je srečo – rešili so ga, ga oskrbeli in pozdravili na veterini, in imel je super začasni dom. Moje delo v društvu je zahvala ljudem, ki so se zanj potrudili, da je zdaj z menoj in mi lepša dneve. Georgie je moj navdih za delo v društvu, je moj mali junak, ki nikoli ne obupa.
Vabimo vas, da postanete naši aktivni ali podporni člani.
Prijavnica in vse, kar še morate vedeti o članstvu, je dostopno na dzzz.si/clanstvo.
Novice